Balkonska sončna elektrarna: kaj smete priključiti sami in kaj ne

Prenosne fotonapetostne naprave – tiste, ki jih poznamo kot balkonske sončne elektrarne ali naprave »Plug & Play« – so v Sloveniji dovoljene in jih tehnična smernica TSG-N-002:2021 izrecno obravnava. To pa ne pomeni, da gre za napravo, ki jo preprosto vtaknete v vtičnico in pozabite nanjo. Smernica ji namenja lasten razdelek z jasnimi pogoji.

Na kratko: napravo smete priključiti v eno vtičnico, tudi na balkonu ali terasi. Ustrezati mora standardoma SIST EN 62109-1 in 62109-2, napajalni vodniki končnega tokokroga morajo imeti presek najmanj 1,5 mm², ob priključitvi pa morate distribucijskemu operaterju sporočiti štiri točno določene podatke. Če imate staro inštalacijo z dvema vodnikoma in ničenjem, je posvet s strokovnjakom nujen.

Kaj sploh je naprava »Plug & Play«

Po smernici gre za prenosno fotonapetostno napravo z vtičem, ki se priključi v eno vtičnico, ta pa je lahko tudi na balkonu ali terasi in je povezana v končni tokokrog. Bistvena omejitev je moč: največja skupna moč na merilno mesto je določena v normativnih dokumentih SODO, torej sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Preden kupite napravo, je ta podatek prvo, kar preverite, saj določa, koliko panelov si sploh lahko privoščite.

Priključiti se sme le naprava, ki je skladna s standardoma SIST EN 62109-1 in SIST EN 62109-2. To nista priporočili, temveč pogoj. Pri nakupu s spletnih tržnic se zato splača preveriti, ali proizvajalec ta standarda sploh navaja.

Štirje podatki, ki jih morate sporočiti distributerju

Smernica lastniku nalaga, da ob priključitvi take naprave distribucijskemu operaterju posreduje naslednje:

• kdaj se predvideva priključitev,
• številko merilnega mesta,
• ES-izjavo o skladnosti ali drug dokument proizvajalca s podatki o proizvodu in navedenimi standardi za napravo,
• kopijo navodila za montažo in priključitev, iz katerega je razvidno bodisi da je v napravi izvedena vsaj enostavna ločitev med izmenično in enosmerno stranjo, bodisi da je naprava skladna s SIST EN 62109-1 in 62109-2 in ne zahteva vgradnje zaščitne naprave na preostali tok tipa B. Iz navodil mora biti razvidno tudi, ali je treba namestiti oznake oziroma opozorila, katere in kje.

Zadnja točka je v praksi najbolj zapletena. Prav ta dokument namreč pove, ali vaša naprava zahteva RCD tipa B ali ne. Če navodila tega ne pojasnijo, naprave ne priključujte, dokler ne dobite odgovora proizvajalca.

Zahteve za tokokrog, v katerega priključujete

Smernica postavlja tri konkretne omejitve na strani inštalacije:

• Presek napajalnih vodnikov končnega tokokroga, v katerega priključite napravo, mora biti najmanj 1,5 mm².
• Tokokroga ni dovoljeno obremeniti nad projektirano vrednostjo ali nad nazivno vrednostjo varovalke, ki ščiti ta tokokrog. Balkonska elektrarna namreč ni edini porabnik na vezju.
• Če povezavo podaljšujete, morate uporabiti enak vodnik, kot ga je uporabil proizvajalec, ali vodnik, odporen na UV-sevanje – smernica kot primer navaja H07 RN-F. Navaden notranji podaljšek na balkonu ni ustrezen, ker ga sonce v eni sezoni uniči.

Kdaj posvet s strokovnjakom ni izbira

Smernica navaja, da naj se lastnik pred priključitvijo posvetuje s strokovnjakom, če dvomi v neoporečnost inštalacije. Nato pa doda primer, pri katerem je posvet potreben: kadar se napravo priključuje na inštalacijo z dvema vodnikoma in izvedenim ničenjem, torej tam, kjer obstaja notranja povezava med ozemljitvenim kontaktom vtičnice in ničelnim vodnikom.

To ni obrobni primer. Gre za izvedbo, ki je v slovenskih hišah iz prejšnjih desetletij povsem običajna, in prav zanjo velja tudi krajši, osemletni rok rednega preverjanja inštalacije, o čemer smo pisali v prispevku o rokih za pregled elektro inštalacije . Če niste prepričani, kakšno inštalacijo imate, je to vprašanje za merilca, ne za prodajalca panelov.

Vgrajena elektrarna je povsem druga zgodba

Če ne gre za prenosno napravo z vtičem, temveč za vgrajeno fotonapetostno napravo na strehi, veljajo bistveno strožje zahteve. Nekaj najpomembnejših:

• Ozemljitev – nosilna konstrukcija in kovinski okvirji modulov morajo biti ozemljeni najmanj na začetku in koncu polja z bakrenim vodnikom 16 mm², okvirji pa galvansko povezani po navodilu proizvajalca modulov.
• Enosmerna stran – kable je treba izbrati in položiti tako, da je tveganje za kratek in zemeljski stik najmanjše: enožilni kabli z nekovinskim plaščem, izoliran vodnik v izolirani cevi ali kanalu, vodniki zaščiteni pred UV-sevanjem. Uporabi se dvojna ali ojačena izolacija oziroma napetost SELV ali PELV.
• Zaščita na preostali tok – izmenični tokokrogi morajo imeti RCD tipa B po SIST EN 62423, razen kadar je v pretvorniku izvedena vsaj enostavna ločitev med enosmerno in izmenično stranjo, kadar je ločitev izvedena z ločenim navitjem v transformatorju ali kadar je pretvornik skladen s SIST EN 62109-1 in RCD tipa B ni zahtevan, kar mora pisati v navodilih proizvajalca.
• Požarna varnost – na izmenični strani se izvede zaščita pred termičnimi vplivi, kot jo določa smernica SZPV 512 Požarna varnost sončnih elektrarn.
• Označevanje – trajne oznake najmanjše velikosti 150 × 24 mm na vseh dostopnih mestih na enosmerni strani (povezovalne doze, razdelilniki, omare), oznaka na pretvorniku, da ga je treba pred delom ločiti od vseh napajanj, ter opozorilni znak najmanjše velikosti 180 × 76 mm.

Zadnja točka ima razlog, ki ga lastniki pogosto spregledajo. Znak o prisotnosti fotonapetostne naprave se namesti na vhodna vrata ali v bližino glavnega vhoda, na točko napajanja električne inštalacije, na merilno mesto in na razdelilnik, na katerega je priključeno napajanje iz pretvornika – zaradi varnosti gasilcev, reševalcev, vzdrževalcev in distributerjev. Enosmerna stran je namreč lahko pod napetostjo tudi takrat, ko je izmenična stran ločena od omrežja.

Po priključitvi sledi izredno preverjanje

Pravilnik med primere izrednega preverjanja izrecno uvršča priključitev novih vgrajenih naprav za proizvodnjo in hranjenje električne energije. Sončna elektrarna in baterijski hranilnik torej nista le tehnična nadgradnja, temveč poseg, po katerem je treba inštalacijo preveriti in izdati nov zapisnik. Preverjanje se opravi na tisti električno zaključeni celoti, kjer je bil poseg izveden.

Pogosta vprašanja

Koliko panelov smem priključiti?

Toliko, da skupna moč ne preseže meje na merilno mesto, ki jo določajo normativni dokumenti SODO, in da ne obremenite tokokroga nad nazivno vrednostjo njegove varovalke. Številki preverite pri svojem distribucijskem operaterju, saj se lahko spreminjata.

Ali moram napravo prijaviti?

Da. Smernica lastniku nalaga, da distribucijskemu operaterju ob priključitvi posreduje predviden datum priključitve, številko merilnega mesta, izjavo o skladnosti in kopijo navodil za montažo.

Imam staro hišo. Ali lahko napravo vseeno priključim?

Najprej ugotovite, ali imate dvožilno inštalacijo z ničenjem. Če jo, je posvet s strokovnjakom po smernici potreben pred priključitvijo. Meritev pokaže stanje izolacije, ozemljitve in zaščitnih naprav ter pove, ali je priključitev sploh smiselna brez predhodne sanacije.

Ali lahko uporabim podaljšek?

Le če je enak vodniku, ki ga je uporabil proizvajalec, ali če je odporen na UV-sevanje, na primer H07 RN-F. Navaden gospodinjski podaljšek na balkonu ni primeren.

Meritve po priključitvi sončne elektrarne na Koroškem

Viptronik iz Raven na Koroškem izvaja meritve električnih in strelovodnih inštalacij ter preverjanja po posegih v inštalacijo, tudi po priključitvi fotonapetostnih naprav in hranilnikov. Delamo po vsej Koroški: od Raven na Koroškem prek Dravograda, Slovenj Gradca, Prevalj, Mežice in Radelj ob Dravi do Mute, Vuzenice in Črne na Koroškem. Če niste prepričani, ali vaša inštalacija prenese dodatno napravo, vam to povemo z meritvijo, ne z ugibanjem.

---

Preden kupite balkonsko elektrarno, preverite, kaj prenese vaša inštalacija.

Kontaktirajte nas za brezplačno svetovanje in dogovor za meritve električnih in strelovodnih instalacij .